»Gostota« kmetijskih tkanih vreč se običajno nanaša na gostoto osnove in votka tkane strukture-natančneje na število pramenov osnove in votka na enoto površine. Ta parameter neposredno vpliva na trdnost, prožnost in skupno-nosilnost vreče. V proizvodnji je ta gostota na splošno izražena z izrazi, kot so "prameni na 10 cm" ali "prameni na kvadratni meter," s posebnimi razponi gostote, izbranimi glede na zahteve glede obremenitve predvidene kmetijske uporabe.
Oblikovanje gostote kmetijskih tkanih vreč zahteva uravnoteženje moči in stroškov. Pri lažjih tovorih, kot so zrnje ali semena, relativno nizka gostota osnove in votka zadostuje za izpolnjevanje osnovnih operativnih potreb. Nasprotno pa je treba pri večjih obremenitvah, kot so kemična gnojila ali živalska krma, povečati gostoto tkanja, da povečamo strukturno stabilnost in preprečimo deformacijo ali zlom med ravnanjem in zlaganjem.
Med proizvodnjo na gostoto vplivajo tudi dejavniki, kot so debelina trakov iz surovin, napetost statve in specifičen proces tkanja. Pretirano nizka gostota ima za posledico nezadostno trdnost vrečke in večje tveganje zloma, previsoka gostota pa povečuje porabo materiala in proizvodne stroške ter zmanjšuje zračnost. Posledično proizvajalci običajno optimizirajo zasnove na podlagi posebnih primerov kmetijske uporabe, da dosežejo razumno ravnovesje med zmogljivostjo in stroškovno-učinkovitostjo.
